Oboroženi konflikti in okolje: V Gazi uničenih 97 odstotkov drevesnih nasadov

Člani Varnostnega sveta ZN so danes na pobudo Sierre Leone razpravljali o vplivu oboroženih spopadov na okolje in se strinjali o negativnih posledicah. Vsem oboroženim konfliktom je skupno, da ne puščajo brazgotin le na ljudeh, temveč tudi na planetu, je povedal slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar.

Povedal je, da imajo spopadi posledice za okolje in s tem za civiliste in izpostavil, da se v Gazi otroci vsak dan borijo za čisto vodo in so izpostavljeni boleznim, ker pijejo iz blatnih rezervoarjev.

"V Ukrajini so kmetje gledali poplavljena polja po uničenju jezu Kahovka in se soočajo ne le z izgubo pridelka, ampak tudi z dolgoročnim onesnaženjem tal," je dejal in navedel še posledice požarov v Libanonu ter eksplozivnih sredstev v Afganistanu, Siriji in Jemnu.

"Voda je pogosto med prvimi žrtvami spopadov. Jezera so zastrupljena, reke preusmerjene, vodna infrastruktura razgrajena. Zato je Slovenija skupaj s partnerji ustanovila Globalno zavezništvo za zaščito vode pred oboroženimi spopadi, ki je je izvedlo obsežne ukrepe za ozaveščanje," je dejal in pozval k preprečevanju spopadov.

Države, ki so prizadete s spopadi, se težje prilagajajo na podnebne spremembe, je dejal Žbogar in Varnostni svet pozval k učinkovitejšemu odgovoru na vpliv oboroženih spopadov na okolje.

"Spopadi vodijo do onesnaževanja, odpadkov in uničenja kritičnih ekosistemov, kar ima dolgoročne posledice za varnost preskrbe s hrano, vodo, gospodarstvo in zdravje ljudi," je dejala izvršna direktorica programa ZN za okolje (Unep) Inger Andersen.

"Gaza je od leta 2023 izgubila 97 odstotkov drevesnih nasadov, 95 odstotkov grmičevja in 82 odstotkov letnih pridelkov. Treba je odstraniti več kot 61 milijonov ton odpadkov," je dejala in med drugim izpostavila, da je bilo med spopadi v Libiji, Siriji in Jemnu v zadnjih 15 letih 180 primerov namernega napadanja vodne infrastrukture.